Obstajajo tri različne vrste kamnin. To so magmatske, metamorfne in sedimentne kamnine. Od magmatskih kamnin je najbolj priljubljen pohorski tonalit, po naše pohorski granit, ki je zaradi svoje trdnosti in odpornosti pomemben v vseh fazah gradbe.
Od metamorfnih kamnin je najbolj popularen marmor, ki se, sicer napačno, uporablja v kopalnicah, na stopniščih in tudi v zunanjih prostorih. Med sedimentnimi kamninami pa je najbolj priljubljen apnenec.
Lepljenje kamna na podlago
Kamen se polaga tako, kot se polaga keramika. Najbolj pomembna stvar pri polaganju kamna je priprava podlage. Kamen moramo položiti na dobro pripravljeno podlago. Ploščice se lahko položijo na že položene ploščice, kar pa pri kamnu ni mogoče. Če hočemo položiti kamen, moramo odstraniti stare ploščice, podlago dobro osušiti in nanesti maso, ki bo zagotavljala vodno neprepustnost.
Kamen na podlago nanašamo s posebnim lepilom. Izbira lepila, s katerim bomo lepili kamen, je odvisna od vrste kamna, od podlage in od tega, čemu bo položen kamen namenjen. Lepilo mora biti nanešeno na celotno površino kamna in celotno površino podlage. Takšno sposobnost imajo lepila s povečano vsebnostjo plastike. Tem lepilom rečemo plastifikatorji.
Plastifikatorji poleg zelo dobrega lepljenja onemogočajo prodor vode med kamen. Plastifikator je lepilo, ki je zelo odporno tudi na ekstremne temperature – znano je namreč, da se kamen krči in razteza ob nihanju temperature. Kamen na zunanje površine lepimo v poletnih mesecih, ker se lepilo hitreje suši. Takrat je tudi raztezanje največje.
Pri lepljenju oblog, ki so svetle in porozne, se priporoča uporaba lepila, ki ima za osnovo beli cement, ta cement pa naj ne vsebuje železovega oksida. Železov oksid namreč povzroča kasnejšo obarvanost kamna. Za kamen, ki je narezan na tanjše, se uporabljajo hitrovezna lepila, ki se posušijo v veliko krajšem času kot ostale vrste lepil. Na ta način se zmanjša možnost, da bi na kamnu nastali madeži.
